Citati avtorja Anja Štefan

»Otroke ščitimo pri pravljicah, hkrati pa imamo vsak dan prižgan Dnevnik, imamo ogromno neumnih ameriških filmov, kjer so krutosti tudi vizualno ponazorjene.«

»Krutost ima smiselno mesto v pravljicah.«

»Nobeno življenje ne teče brez preizkušenj in zatikanj.«

»Rastlinje se sramežljivo razpira v jutranji rosi, čez dan bogato razpre svoje cvetove in na malico vabi roje žuželk, ki jih spremljajo marljive miške, pogumni polži in lene žabe.«

»Za kar nekaj let so ljudske pravljice izginile iz Cicibana, zato sem jih počasi začela zanašati noter in se skupaj s takratno urednico Natašo Bucik učiti, kakšne vrste ubesedovanje bi bilo pravo, da bi otroci razumeli zgodbe, ki ne prihajajo iz najbolj vsakdanjega sveta, in bi jih z veseljem in zlahka brali, pripovedovali, da bi znova zaživele.«

»Kdor je velik, ta naj vzame majhnega na svoje rame. Le pojdimo, heja hej, čez potoček in naprej.«

»Za kar nekaj let so ljudske pravljice izginile iz Cicibana, zato sem jih počasi začela zanašati noter in se skupaj s takratno urednico Natašo Bucik učiti, kakšne vrste ubesedovanje bi bilo pravo, da bi otroci razumeli zgodbe, ki ne prihajajo iz najbolj vsakdanjega sveta, in bi jih z veseljem in zlahka brali, pripovedovali, da bi znova zaživele.«

»Kdor je velik, ta naj vzame majhnega na svoje rame. Le pojdimo, heja hej, čez potoček in naprej.«

»Da bi kljub hitrosti tega časa uspeli ohraniti tak odnos do dela, predanost, zavzetost in natančnost.«

»Širjenje otroške in mladinske književnosti je po eni strani odvisno od zanimanja otrok, po drugi pa od pripravljenosti in iznajdljivosti odraslih, od njihovega lastnega navdušenja in pripisovanja pomembnosti temu področju.«

»Njene priredbe ljudskih pravljic in avtorska dela so že vstopile v kanonizirano zakladnico slovenskih besedil, ki presegajo okvir literature za otroke.«

»Anja Štefan s svojim delom na področju pripovednega izročila in sodobne mladinske književnosti pomembno obogatila slovenski kulturni prostor.«

»A potem so šle svojo pot, vse bolj so postajale način, da skozi pogovor med mravljicami izrazim neko svoje opažanje, mnenje, pomislek, šalo, majhno modrost«

»Že leta jih pišem, med epidemijo sem se z njimi ukvarjala res poglobljeno in nastalo jih je več kot 300. V končni izbor, ki sem ga že oddala, jih je uvrščenih 77. Knjigo ilustrira Tomaž Lavrič in če bo vse po sreči, bo izšla že letos«

»Zgoraj sonce, spodaj tla, / vmes pa par ljudi. / Res ne veste, kdo je to? / Jasno, da smo mi.«

»Biti doma v svojem jeziku - v tem sta velika svoboda in moč.«

»Biti doma v svojem jeziku – v tem sta velika svoboda in moč.«

»To so taki zvezki, na drobno popisani s svinčnikom. Ko začneš listati, se ne prikaže zgodba. In ne veš, ali je zgodba, ki jo začenjaš prepisovati, kaj vredna. Greš od besede do besede.«

»Ko se prebiješ skozi, se morda izkaže, da dobiš nekaj zgodb, ki so morda uporabne za današnje otroke.«

»Nekatere pravljice, ki jih prepozna kot močne, kot vredne, da živijo naprej, namreč zaradi same ubeseditve ali določenih vsebinskih drobcev v izvorni obliki ne morejo doseči današnjih naslovnikov.«